Pojdi na vsebino

Predloga:Infopolje aluminij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Aluminij, 13Al
Aluminij
IzgovarjavaIPA: [aluˈmiːnij]
Drugo imealuminum (U.S., Canada)
Videzsrebrno siv, kovinski sij
Standardna atomska teža Ar, std(Al)26,9815384(3)[1]
Aluminij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
B

Al

Ga
magnezijaluminijsilicij
Vrstno število (Z)13
Skupinaskupina 13 (borova skupina)
Periodaperioda 3
Blok  blok p
Razporeditev elektronov[Ne] 3s2 3p1
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 3
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče660,32 °C
Vrelišče2470 °C
Gostota (blizu s.t.)2,70 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)2,375 g/cm3
Talilna toplota10,71 kJ/mol
Izparilna toplota284 kJ/mol
Toplotna kapaciteta24,20 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.209 1.359 1.544 1.781 2.091 2.520
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−2, −1, +1,[2] +2,[3] +3 (amfoterni oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,61
Ionizacijske energije
  • 1.: 577,5 kJ/mol
  • 2.: 1816,7 kJ/mol
  • 3.: 2744,8 kJ/mol
  • (več)
Atomski polmerempirično: 143 pm
Kovalentni polmer121±4 pm
Van der Waalsov polmer184 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte aluminija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za aluminij
Hitrost zvoka tanka palica(rolled) 5000 m/s (pri r.t.)
Temperaturni raztezek23,1 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost237 W/(m⋅K)
Električna upornost26,5 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevparamagnetik[4]
Magnetna susceptibilnost+16,5·10−6 cm3/mol
Youngov modul70 GPa
Strižni modul26 GPa
Stisljivostni modul76 GPa
Poissonovo razmerje0,35
Mohsova trdota2,75
Trdota po Vickersu160–350 MPa
Trdota po Brinellu160–550 MPa
Številka CAS7429-90-5
Zgodovina
Poimenovanjeiz alumine, zastarelo za alumina
PredictionAntoine Lavoisier (1782)
OdkritjeHans Christian Ørsted (1824)
Poimenoval poHumphry Davy (1812[a])
Najpomembnejši izotopi aluminija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
26Al sled 7,17×105 y β+ 26Mg
ε 26Mg
γ
27Al 100% stabilen
Kategorija Kategorija: Aluminij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference
Mg ←

i'box Mg

izo
13
Al (U)
→ Si

i'box Si

p · p · u · z
  Nabor podatkov, ki jih bere {{Infopolje Element}}
Ime in identifikatorji
Vrhnja slika (caption, alt)
Izgovorjava
Alotropi (demo)
Skupina (demo)
Perioda (demo)
Blok (demo)
Kategorija (slwiki)
Standardna atomska teža
  najstabilnejši izotop
Pojavljanje v naravi
Faza pri STP
Oksidacijska stanja
Slika spektralne črte
Razporeditev elektronov (cmt, ref)
Term symbol * (cmt, ref)
Wikipodatki *
Symbol etymology (11 non-trivial)
* Se ne uporablja v {{Infopolje Element}}
Glej tudi Kategorija:Podatki za elemente (54)
  1. Davy je leta 1812 prvič zapisal ime kot alumin, vendar so pred njim že uporabljali aluminij. Kakor koli že, Davy je pogosto omenjen kot boter za ime element; kot prvi je leta 1808 za aluminij skoval ime alumij in 1808. Drugi avtorji so se namesto tega odločili za aluminij. Glej spodaj za več o tem.

Sklici

  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. Dohmeier, C.; Loos, D.; Schnöckel, H. (1996). »Aluminum(I) and Gallium(I) Compounds: Syntheses, Structures, and Reactions«. Angewandte Chemie International Edition. 35 (2): 129–149. doi:10.1002/anie.199601291.
  3. D. C. Tyte (1964). »Red (B2Π–A2σ) Band System of Aluminium Monoxide«. Nature. 202 (4930): 383. Bibcode:1964Natur.202..383T. doi:10.1038/202383a0. S2CID 4163250.
  4. Lide, D. R. (2000). »Magnetic susceptibility of the elements and inorganic compounds« (PDF). CRC Handbook of Chemistry and Physics (81st izd.). CRC Press. ISBN 0849304814.
  5. 5,0 5,1 http://www.cdc.gov/niosh/npg/npgd0022.html.
  6. 6,0 6,1 mednarodna varnostna kartica za ravnanje s kemikalijami, oznaka ICSC 0988, pridobljeno 13. junija 2019Wikipodatki Q2799385

Eden od njih je poimenovan sklic. Citira se lahko včlanku, ki ga navaja, kot

  • <ref name="CIAAW2013" /> za vir Atomske teže elementov 2013 (iz pod-predlog, ki jih uporablja {{Infopolje Element}})