Pojdi na vsebino

Tupoljev Tu-16

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tu-16
Tu-16R "Badger-E"
Vloga Strateški bombnik
Proizvajalec/-ci Tupoljev
Krstni polet 27. april 1952
Predstavljen 1954
Upokojen 1993
Glavni uporabniki Sovjetske letalske sile
Egipčanske letalske sile
Indonezijske letalske sile
Iraške letalske sil
Število izdelanih 1 509[1]
Različice Tupoljev Tu-104
Tupoljev Tu-124
Xian H-6
Tu-16 bombnik v muzeju Monino

Tupoljev Tu-16 (NATO oznaka: Badger)[2] je bil podzvočni dvomotorni strateški bombnik, ki so ga zasnovali v biroju Tupoljev. V uporabi je bil več kot 50 let, Kitajska ga je licenčno gradila kot Xian H-6, ki je še vedno v uporabi.

V poznih 1940ih je Sovjetska zveza zaostajala za ZDA na področju strateških bombnikov. Edini sovjetski bombnik z dolgim dosegom je bil Tu-4 'Bull', ki je popolna kopija ameriškega Boeing B-29 Superfortress.

Novi turboreaktivni motorji Mikulin AM-3 so omogočali razvoj novega težkega in hitrega bombnika. Tupoljev je začel delati na Tu-88 ("zrakoplov N") prototipu leta 1950. Prvič je poletel 27. aprila 1952. To letalo je premagalo konkurenta Il-46 in Tupoljev je dobil pogodbo za proizvodnjo decembra 1952. V uporabo je vstopil leta 1954 in dobil oznako Tu-16.

Tu-16 izvidniška različica

Tu-16 je imel velika krila z naklonom in dva motorja Mikulin AM-3 nameščena v korenih kril. Lahko je bil oborožen z veliko 9-tonsko bombo FAB-9000 (ruski ekvivalent Grand Slam bombi). Dolet je bil okrog 4500 kilometrov.

Sprva je bil namenjen za let na velikih višinah in nošenju prostopadajočih bomb. Pozneje v sredini 1950. let so ga oborožili z manevrirnimi raketami kot je AS-1. Te rakete so bile na izgled podobne lovcu Mikojan-Gurevič MiG-15 in so bile lahko obrožene s konvencionalno bojno glavo ali pa jedrsko konico. Doseg raket bil okrog 140 kilometrov. Primarni cilj so bile letalonosilke in druge površinske ladje Ameriške mornarice. S časom so Tu-16 nadgradili z novejšimi orožji.

Egipčanski Tu-16

Tu-16 so gradili v različnih verzijah: bombnik, izvidniška, za patruliranje morja, elektronsko izvidništvo - ELINT, elektronske bojevanje - ECM. Skupaj je bilo v letih 1954–1962 v treh tovarnah v Sovjetski zvezi zgrajenih 1507 letal. Zgradili so tudi civilno verzijo Tupoljev Tu-104.

Na Kitajskem ostaja v uporabi več kot 120 licenčnih Xian H-6.[3]

Tehnične specifikacije (Tu-16)

[uredi | uredi kodo]
Tupoljev Tu-16
Tupoljev Tu-16

Splošne značilnosti

  • Posadka: 6–7
  • Dolžina: 34,80 m (114 ft 2 in)
  • Razpon kril: 33,00 m (108 ft 3 in)
  • Višina: 10,36 m (34 ft 0 in)
  • Površina kril: 165 m2 (1.780 sq ft)
  • Teža praznega letala: 37.200 kg (82.012 lb)
  • Bruto teža: 76.000 kg (167.551 lb)
  • Maks. vzletna teža: 79.000 kg (174.165 lb)
  • Pogon letala: 2 × Mikulin AM-3 M-500 turboreaktivni motor, 932 kN (210.000 lbf) potisk motorjev vsak

Zmogljivost

  • Maks. hitrost: 1.050 km/h (652 mph; 567 kn)
  • Doseg: 7.200 km (4.474 mi; 3.888 nmi)
  • Višina leta: 12.800 m (41.995 ft)
  • Obremenitev kril: 460 kg/m2 (94 lb/sq ft)
  • Razmerje potisk/teža: 0,24

Oborožitev

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »VectorSite«. The Tupolev Tu-16 "Badger". Pridobljeno 12. januarja 2007.
  2. ↑ http://www.designation-systems.net/non-us/soviet.html#_Listings_Bombers
  3. ↑ »Tu-16 bomber carried out nuclear bomb test in China, 1965«. AirForceWorld.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. septembra 2011. Pridobljeno 15. julija 2011. Arhivirano 2011-09-06 na Wayback Machine.

Bibliografija

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Tupoljev Tu-16
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tupoljev_Tu-16&oldid=6250918«