Josip Broz - Tito
Videz
Rojstvo |
Josip Broz 7. maj 1892 Kumrovec[d], Kraljevina Hrvaška in Slavonija[d], Avstro-Ogrska[d] |
---|---|
Smrt |
4. maj 1980 (87 let) Ljubljana, Socialistična republika Slovenija[d], SFRJ |
Psevdonimi | Tito |
Državljanstvo |
Kraljevina Ogrska[d] SHS Kraljevina Jugoslavija[d] Demokratična federativna Jugoslavija[d] SFRJ |
Poklic | politik, strojni mehanik, državnik, član odporniškega gibanja, esperantist, revolucionar, ključavničar |
Pokopan | Hiša cvetja |
Podpis |
Josip Broz - Tito, slovensko-hrvaški partizan, politik in predsednik Jugoslavije, 1892–1980.
Navedki
[uredi]- Jasno, povsem jasno je, vi ste slovenska vojska, zato morate imeti v njej slovenski jezik od vrhovnih komand do najnižjih edinic. (besede slovenski delegaciji v Jajcu 1943)[1]
- Tega idiota bi moral že zdavnaj likvidirati! (ob novici o izidu Djilasove knjige leta 1977)
- Ne pošiljaj več ljudi, da me ubijejo. Zajeli smo jih že pet. Če atentatorjev ne nehaš pošiljati, bom sam enega poslal v Moskvo, in verjemi, ne bo mi treba pošiljati še enega. (iz pisma Stalinu)
- Storil bom vse, da bo Jugoslavija velika, ne samo geografsko, ampak tudi duhovno. Storil bom vse, da bo obdržala svojo nevtralnost in suverenost, ki si jo je priborila v zadnjih bitkah.
- Nihče se ni spraševal, kdo je Srb, kdo je Hrvat in kdo je musliman. Vsi smo ljudje, tako je bilo nekoč in tako je še zdaj.
- Prvič: Vaša naloga je, da se učite. Le kdor se uči, bo kaj znal. In le kdor kaj zna, bo lahko koristil domovini. Drugič: Naučiti se morate ljubiti svojo domovino. Domovina je prelivala kri za svobodo. Tretjič: Postati morate takšni, kakršni so bili vaši tovariši mladinci med bojem.
- Osvobojeni so naši bratje v Istri in Slovenskem Primorju. Niso pa še osvobojeni naši bratje na Koroškem. Oni čakajo na svojo osvoboditev. V vašem imenu in v imenu cele Jugoslavije —nove federativne Jugoslavije — izjavljam, da nismo pozabili na naše brate na Koroškem, ki danes žal še dalje drhtijo in trpijo pod terorjem gestapovcev, preoblečenih v druge uniforme. Številni so primeri. Komaj nekaj dni je minilo od tedaj, ko so morale naše čete zapustiti Koroško, in že čujemo stokanje in klice na pomoč naših bratov na Koroškem. (iz govora 26. maja 1945 v Ljubljani)[2]
- Zakaj bi se našim narodom štelo v zlo, da hočejo biti v vsakem pogledu neodvisni, in zakaj jim zdaj to neodvisnost omejujejo ali kratijo? Nočemo biti več od nikogar odvisni, pa naj kar koli pišejo ali govore in pišejo mnogo, pišejo grdo, pišejo krivično, pišejo žaljivo, nevredno ljudi, ki žive v zavezniških državah. Pišejo, in s tem delajo krivico naši izmučeni domovini. (iz govora 26. maja 1945 v Ljubljani)[3]
- Hočemo, da ves svet ve, da Jugoslavija, ki se je borila, ne zahteva nič drugega kakor to, da bodo njeni narodi, narodi njene krvi, v okviru njenih meja. To je naša pravica. (iz govora 26. maja 1945 v Ljubljani)[4]
- Kar se tiče onih izdajalcev, ki so bili v državi sami, v vsakem narodu posebej, to je stvar preteklosti. Roka pravice, roka maščevalka našega ljudstva je že dosegla ogromno večino, a samo manjšemu delu izdajalcev še je posrečilo pobegniti pod okrilje pokroviteljev izven naše dežele. Ta manjšina ne bo nikdar več gledala divnih planin, naših cvetočih polj. Če bi se to vendarle zgodilo, bo to trajalo zelo kratek čas. (iz govora 26. maja 1945 v Ljubljani)[5]
- Ni bilo lahko — to so bila težka leta, leta trpljenja in krvavega okupatorjevega terorja, težka leta neenake borbe, borbe skoraj golorokih partizanov z do zob oboroženimi tolpami nemških osvajalcev in njihovih slovenskih hlapcev, »bele garde« pod poveljstvom sivolasega izdajalca Rupnika. Zgodovina borbe Slovencev je enaka zgodovini borbe Hrvatov, Srbov in ostalih narodov Jugoslavije.(iz govora 26. maja 1945 v Ljubljani)[6]
- In danes lahko tu, na ulicah Ljubljane, smelo trdimo, da smo izvršili svojo dolžnost do naše skupne domovine, da so Slovenci izvršili svojo dolžnost do svoje ožje in do svoje skupne domovine, Demokratične federativne Jugoslavije. Naš boj z največjim sovražnikom ne le Slovanov, temveč vsega človeštva, kulture in napredka, je končan. Slovenija je osvobojena. To osvobojenje je predvsem vaše delo, delo najboljših sinov Slovenije in sinov vseh narodov Jugoslavije. (iz govora 26. maja 1945 v Ljubljani)[7]
- Jaz odgovarjam za Jugoslavijo! Jaz v njej odločam.
Navedki o njem
[uredi]- /.../ poslednji Habsburžan /.../. (Alan J. P. Taylor, britanski zgodovinar)
- Tito je človeku lahko všeč ali pa ne. Nekaterim ni. Dvajseto stoletje je človeku lahko všeč ali pa ne. Nekaterim ni. Toda skupaj sodita, ta človek in to stoletje. (Fitzroy McLean)
- Maršal Tito je največji junak 2. svetovne vojne. (Dwight Eisenhower, ameriški predsednik in general)
- Titova odločitev, da se bori proti nacistom, je pomenila preobrat v zgodovini 2. svetovne vojne. (Franklin Delano Roosevelt, ameriški predsednik)
- Tito je bil edini vrhovni poveljnik, ranjen v 2. svetovni vojni. Imel sem vojaško čast in dolžnost, da se bojujem ob njem. Tudi v najtežjih trenutkih je bil vedno miren in zbran. Njegov jeklen pogled je vse prepričal o zmagi in samo zmagi. (William Bill Deakin, vodja britanske vojne misije)
- Rad bi navedel še en primer trdovratnosti – trdovratnost maršala Tita. Moram reči, da je star komunist, ta »herr« Josip Broz, da je zelo trden človek. Na žalost je naš nasprotnik. On zares zasluži naziv maršala. On je naš sovražnik, a želel bi si Tite v Nemčiji, ljudi, ki bi bili vodje in ki bi bili tako odločni in s tako čvrstimi živci, da se nikdar ne predajo, čeprav so popolnoma obkoljeni. Ta človek je bil vedno obkoljen, a je vedno našel način, da se prebije. Nikdar ni kapituliral. (Heinrich Himmler, eden izmed najtesnejših Hitlerjevih sodelavcev, 1944)
- Tito je borec, ki je kljub najtežjim okoliščinam izvlekel zmago. Tito je legendarni junak. (Charles de Gaulle, francoski predsednik in general)
- Pred kratkim sem v grški skupščini maršala Tita oklical za apostola miru. Zares lahko rečem, da sem navdušen in ganjen nad njegovo misijo človečnosti – misijo svobode in miru. (Giorgios Papandreu, grški politik)
- Predsednik Tito je človek, ki se je v težkih in kritičnih dogodkih povzdignil do simbola drznosti in odločnosti v boju za neodvisnost svoje države, človek, ki s svojim mednarodnim angažiranjem dokazuje, da zna uskladiti moč drže z modrim smislom za realnost, in ki se je v vsem državniškem delu neumorno trudil, da zagotovi Jugoslaviji boljšo in srečnejšo prihodnost. (Aldo Moro, predsednik italijanske vlade)
- Borca, predsednika Tita, zaznamujejo modrost, bistroumnost in prijateljski odnos do ljudi. Predsednik Tito je zaradi svojih junaških dosežkov v srcih vseh tistih, ki se borijo za pravico in svobodo. (Jaser Arafat, vodja Palestinskega osvobodilnega gibanja)
- Predsednik Tito je človek, ki je uničenje in vojno spremenil v ustvarjanje in mir. (Neil Armstrong, ameriški astronavt)
- Tito je svetla stran v zgodovini človeštva in izjemen smerokaz, ki osvetljuje horizonte prihodnjim generacijam. (Anvar el Sadat, egipčanski predsednik)
- Za jugoslovanski narod je dar usode, da je v letih največjih nevarnosti imel takega vodjo. Jaz predsednika Tita vidim kot eno od najmarkantnejših osebnosti našega časa. Še posebej cenim Titov pogum in državniško modrost. (Willy Brandt, nemški kancler)
- Tito je, brez vsakega dvoma, največji človek, ki so ga v vsej svoji zgodovini imeli jugoslovanski narodi. (Ivan Meštrović, hrvaški kipar)
- V miru in vojni je bil Tito del svetovne zgodovine, za časa današnje generacije in za časa zgodnejših generacij. On je človek neusahljive moči, neusahljive mladosti, neusahljive bojevitosti in neusahljivega poguma. (Jimmy Carter, ameriški predsednik)
Viri
[uredi]- ↑ Slovenščina in Jugoslovanska ljudska armada, pridobljeno 26. februar 2018.
- ↑ ZAKAJ STA 9. IN 26 MAJ USODNA ZGODOVINSKA DATUMA, KI STA ZA VEDNO ZAZNAMOVALA SLOVENIJO IN SLOVENCE, Topnews.si, pridobljeno 20. avgusta. 2017
- ↑ ZAKAJ STA 9. IN 26 MAJ USODNA ZGODOVINSKA DATUMA, KI STA ZA VEDNO ZAZNAMOVALA SLOVENIJO IN SLOVENCE, Topnews.si, pridobljeno 20. avgusta. 2017
- ↑ ZAKAJ STA 9. IN 26 MAJ USODNA ZGODOVINSKA DATUMA, KI STA ZA VEDNO ZAZNAMOVALA SLOVENIJO IN SLOVENCE, Topnews.si, pridobljeno 20. avgusta. 2017
- ↑ Zakon o koncu revolucije, Mladina.si, pridobljeno 20. avgusta. 2017
- ↑ [1], pridobljeno 20. avgusta. 2017
- ↑ [2], pridobljeno 20. avgusta. 2017