Pojdi na vsebino

Kemični element

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Kemijski element)
Kemični elementi, urejeni v periodnem sistemu

Kémični element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine. Kemični elementi se delijo na kovine, polkovine in nekovine, nekatere je mogoče dobiti le umetno. Najmanjši delci kemičnega elementa so atomi.

Za razliko od kemičnih spojin kemičnih elementov ni mogoče razgraditi na enostavnejše snovi z nobeno kemično reakcijo. Število protonov v jedru je opredelitvena lastnost elementa, ki jo imenujejemo atomsko število (predstavljeno s simbolom Z) - vsi atomi z enakim atomskim številom so atomi istega elementa.[1] Celotna barionska snov vesolja je sestavljena iz kemičnih elementov. Ko so različni elementi podvrženi kemičnim reakcijam, se atomi prerazporedijo v nove spojine, ki se držijo skupaj s pomočjo kemičnih vezi. Le manjši del elementov, kot sta srebro in zlato, se pojavljajo na Zemlji kot spojine ali zmesi. Zrak je predvsem mešanica elementov dušika, kisika in argona, čeprav vsebuje tudi spojine, vključno z ogljikovim dioksidom in vodo.

Zgodovina odkrivanja in uporabe elementov se je začela s primitivnimi človeškimi družbami, ki so odkrile naravne minerale, kot so ogljik, žveplo, baker in zlato (čeprav koncepta kemičnega elementa še niso razumeli). Poskusi razvrščanja materialov so skozi zgodovino človeka privedli do konceptov klasičnih elementov, alkimije in različnih podobnih teorij. Velik del sodobnega razumevanja elementov se je razvil iz dela Dmitrija Mendelejeva, ruskega kemika, ki je leta 1869 objavil prvo prepoznavno periodno tabelo. Ta tabela organizira elemente s povečevanjem atomskega števila v vrstice (»periode«), v katerih si stolpci (»skupine«) delijo ponavljajoče se (»periodične«) fizikalne in kemične lastnosti. Periodična tabela povzema različne lastnosti elementov, kar kemikom omogoča izpeljevanje odnosov med njimi in omogoča napovedi o spojinah in potencialnih novih elementih.

Do novembra 2016 je Mednarodna zveza za čisto in uporabno kemijo priznala skupno 118 elementov. Prvih 94 se pojavlja naravno na Zemlji, preostalih 24 pa je sintetičnih elementov, ki nastajajo v jedrskih reakcijah. Razen nestabilnih radioaktivnih elementov (radionuklidov), ki hitro razpadejo, so skoraj vsi elementi dostopni industrijsko v različnih količinah. Odkrivanje in sinteza nadaljnjih novih elementov je področje znanstvenega preučevanja.

Poimenovanje

[uredi | uredi kodo]

Vsaka kemična prvina ima ime. Za nekatere prvine so v uporabi ljudska imena, ki se uporabljajo že dolgo (železo, zlato, žveplo, ogljik), drugi pa so dobili svoje ime po lastnostih (npr. klor po zeleni barvi, jod po vijolični barvi, živo srebro zaradi tekočega stanja). Nekatere prvine so dobile ime po značilnih spojinah ali rudninah, npr. natrij po sodi (iz egipčanske besede nater), fluor po fluoritu, kalcij po apnu (latinsko calx). Nekateri so dobili ime po ležišču (iterbij po Ytterbiju, stroncij po Strontionu), drugi po mestih, državah, celinah (lutecij po latinskem poimenovanju za Pariz, germanij po Nemčiji, evropij, americij), planetih (uran, neptunij, plutonij) ali po znanstvenikih (ajnštajnij, mendelevij).[2]

Imena prvin, ki so prevzeta iz drugih jezikov, imajo končaj -ij, razen izjem, kot so klor, brom, jod, uran. Imena novoodkritih prvin se brez izjem obrazilijo z -ij, npr. berkelij, kalifornij. Pisava je fonetična, razen pri novejših prvinah, poimenovanih po pomembnih znanstvenikih, se uporablja tudi izvorna pisava (ajnštajnij ali einsteinij po Einsteinu, kirij ali curij po zakoncih Curie ...).[2][3] Pravopis daje prednost poslovenjenim zapisom (npr. ajnštajnij pred einsteinij).[4]

Opis

[uredi | uredi kodo]

Najlažja kemična elementa sta vodik in helij. Oba sta nastala z nukleosintezo Velikega poka v prvih 20 minutah vesolja[5] v razmerju mase okoli 3:1 (ali 12:1 glede na število atomov),[6][7] skupaj z drobnimi sledmi naslednjih dveh elementov, litijaa in berilija. Skoraj vsi drugi elementi, ki jih najdemo v naravi, so bili ustvarjeni z različnimi naravnimi metodami nukleosinteze.[8]

Od 94 naravnih elementov imajo tisti z atomskimi števili od 1 do 82 vsak vsaj en stabilen izotop (razen tehnecija, elementa 43 in prometija, elementa 61, ki nimata stabilnih izotopov). Izotopi, ki se štejejo za stabilne, so tisti, pri katerih še niso opazili radioaktivnega razpada. Elementi z atomskimi števili od 83 do 94 so nestabilni do te mere, da je mogoče zaznati radioaktivni razpad vseh izotopov. Nekateri od teh elementov, zlasti bizmut (atomsko število 83), torij (atomsko število 90) in uran (atomsko število 92), imajo enega ali več izotopov z dovolj dolgo razpolovno dobo, da preživijo kot ostanki eksplozivne zvezdne nukleosinteze, ki je ustvarila težke kovine pred nastankom našega Osončja. Pri več kot 1,9 ×1019 let, kar je več kot milijardokrat dlje od trenutne ocenjene starosti vesolja, ima bizmut-209 (atomsko število 83) najdaljšo znano razpolovno dobo razpada alfa od katerega koli naravnega elementa in se skoraj vedno šteje za enakovrednega 80-im stabilnim elementom.[9][10] Najtežji elementi (tisti za plutonijem, element 94) so podvrženi radioaktivnemu razpadu s tako kratkim razpolovnim časom, da jih v naravi ne najdemo in jih je treba sintetizirati.

Danes je znanih 118 elementov. V tem kontekstu "znano" pomeni da je element dovolj dobro opazovan, četudi le iz nekaj produktov razpada, da se lahko razlikuje od drugih elementov.[11][12] O zadnjem elementu, sintezi elementa 118 (od takrat je poimenovan oganeson), so poročali oktobra 2006, o sintezi elementa 117 (tenes) pa aprila 2010.[13][14] Od teh 118 elementov se jih 94 nahaja naravno na Zemlji. Šest od teh se pojavlja v velikih količinah v sledovih: tehnecij, atomsko število 43; prometij, število 61; astat, število 85; francij, število 87; neptunij, število 93; in plutonij, število 94. Teh 94 elementov je bilo odkritih v vesolju, v spektrih zvezd in tudi supernov, kjer na novo nastajajo kratkoživi radioaktivni elementi. Prvih 94 elementov je bilo odkritih neposredno na Zemlji kot prvobitni nuklidi, prisotni iz nastanka Osončja, ali kot naravno prisotni produkti cepitve ali transmutacije urana in torija.

Preostalih 24 težjih elementov, ki jih danes ne najdemo niti na Zemlji niti v astronomskih spektrih, je bilo proizvedenih umetno: vsi so radioaktivni, z zelo kratkimi razpolovnimi časi. Če so bili kateri koli atomi teh elementov prisotni pri nastanku Zemlje, je zelo verjetno, da že razpadli, in če so nastali na novo, so bili v količinah premajhni, da bi jih lahko opazili. Tehnecij je bil prvi domnevno nenaravni sintetiziran element, ki je bil sintetiziran leta 1937, čeprav so od takrat v naravi našli količine tehnecija v sledovih (in tudi element je bil morda odkrit naravno leta 1925).[15] Ta vzorec umetne proizvodnje in kasnejšega odkritja v naravi se je ponovil z več drugimi radioaktivnimi naravno prisotnimi redkimi elementi.[16]

Ena najbolj priročnih in zagotovo najbolj tradicionalnih predstavitev elementov je v obliki tabele periodnega sistema, ki združuje elemente s podobnimi kemičnimi lastnostmi (in običajno tudi podobnimi elektronskimi strukturami).

Simbol za atomsko število je Z.

Atomsko število

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Vrstno število.

Atomsko število elementa (oznaka Z) je enako številu protonov v atomskem jedru.[17] Na primer, vsi atomi ogljika v svojem atomskem jedru vsebujejo 6 protonov; torej je atomsko število ogljika 6.[18] Ogljikovi atomi imajo lahko različno število nevtronov; atomi istega elementa z različnim številom nevtronov so znani kot izotopi elementa.[19]

Število protonov v atomskem jedru določa tudi njegov električni naboj, ki posledično določa število elektronov atoma v njegovem neioniziranem stanju. Elektroni so postavljeni v atomske orbitale, ki določajo različne kemične lastnosti atoma. Število nevtronov v jedru ima običajno zelo malo vpliva na kemične lastnosti elementa (razen v primeru vodika in devterija). Tako imajo vsi izotopi ogljika skoraj enake kemične lastnosti, ker imajo vsi šest protonov in šest elektronov, čeprav imajo lahko ogljikovi atomi, na primer, 6 ali 8 nevtronov. Zato za identifikacijsko značilnost kemičnega elementa raje štejemo atomsko in ne masno število ali atomsko težo.

Izotopi

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Izotop.

Izotopi so atomi istega elementa (torej z enakim številom protonov v atomskem jedru), vendar imajo različno število nevtronov. Tako na primer obstajajo trije glavni izotopi ogljika. Vsi ogljikovi atomi imajo v jedru 6 protonov, lahko pa imajo 6, 7 ali 8 nevtronov. Ker so njihova masna števila 12, 13 in 14, so trije izotopi ogljika znani kot ogljik-12, ogljik-13 in ogljik-14, pogosto krajšan na 12C, 13C in 14C. Ogljik je v vsakdanjem življenju in v kemiji zmes 12C (približno 98, %), 13C (približno 1,1 %) in približno 1 atom na trilijon 14C.

Večina (66 od 94) v naravi pojavljajočih se elementov ima več kot en stabilen izotop. Razen izotopov vodika (ki se med seboj močno razlikujejo po relativni masi – dovolj, da za povzročitev kemičnih učinkov), se izotopi danega elementa kemično skoraj ne razlikujejo.

Vsi elementi imajo izotope, ki so radioaktivni (radioizotopi), čeprav se vsi ti radioizotopi ne pojavljajo naravno. Radioizotopi običajno razpadejo na druge elemente, ko pride do sevanja delca alfa ali delca beta. Če ima element izotope, ki niso radioaktivni, se ti imenujejo "stabilni" izotopi. Vsi znani stabilni izotopi se pojavljajo naravno (glej prvobitni izotop). Številnim radioizotopom, ki jih v naravi ne najdemo, so bile lastnosti določene, po tem, ko so jih umetno izdelali. Nekateri elementi nimajo stabilnih izotopov in so sestavljeni izključno iz radioaktivnih izotopov: elementi brez stabilnih izotopov so tehnecij (atomsko število 43), prometij (atomsko število 61) in vsi opazovani elementi z atomskim številom večjim od 82.

Od 80 elementov, ki imajo vsaj en stabilni izotop, jih ima 26 le enega samega. Povprečno število stabilnih izotopov za 80 stabilnih elementov je 3,1 stabilnih izotopov na element. Največje število stabilnih izotopov, ki se pojavljajo pri enem elementu, je 10 (za kositer, element 50).

Izotopska masa in atomska masa

[uredi | uredi kodo]
Glavna članka: atomska masa in relativna atomska masa.

Masno število elementa (oznaka A) je število nukleonov (protonov in nevtronov) v atomskem jedru. Različne izotope določenega elementa ločimo po njihovih masnih številih, ki so običajno zapisana levo zgoraj ob simbolu elementa (npr. 238U). Masno število je vedno celo število in ima enote "nukleonov". Na primer, magnezij-24 (24 je masno število) je atom s 24 nukleoni (12 protonov in 12 nevtronov).

Medtem ko masno število preprosto šteje skupno število nevtronov in protonov in je zatorej naravno (ali celo) število, je atomska masa posameznega atoma realno število, ki daje maso določenega izotopa (ali "nuklida") elementa, izražena v enotah atomske mase (simbol: u). Na splošno se masno število danega nuklida po vrednosti nekoliko razlikuje od njegove atomske mase, saj masa vsakega protona in nevtrona ni točno 1 u; saj elektroni prispevajo manjši delež k atomski masi, ker število nevtronov presega število protonov; in (končno) zaradi jedrske vezavne energije. Na primer, atomska masa klora-35 je 34,969 u in klora-37 je 36,966 u. Vendar pa je atomska masa v u vsakega izotopa precej blizu njegovemu masnemu številu (vedno znotraj 1%). Edini izotop, katerega atomska masa je natančno naravno število, je 12C, ki ima po definiciji maso natančno 12, ker je u definiran kot 1/12 mase prostega nevtralnega atoma ogljika-12 v osnovnem stanju.

Standardna atomska teža (običajno imenovana "atomska teža") elementa je povprečje atomskih mas vseh izotopov kemičnega elementa, ki jih najdemo v določenem okolju, tehtano z izotopsko pogostnostjo relativno na enoto atomske mase. To število je lahko ulomek, ki ni blizu celemu številu. Na primer, relativna atomska masa klora je 35,453 u, ki se močno razlikuje od celega števila, saj je v povprečju približno 76% klora-35 in 24% klora-37. Kadar se relativna vrednost atomske mase razlikuje za več kot 1% od celega števila, je to posledica učinka tega povprečenja, saj so v vzorcu tega elementa naravno prisotne znatne količine več kot enega izotopa.

Kemično čisto in izotopsko čisto

[uredi | uredi kodo]

Kemiki in jedrski znanstveniki različno definirajo čisti element. V kemiji čisti element pomeni snov, v kateri so vsi atomi enaki (ali v praksi skoraj vsi) in enako atomsko število ali število protonov. Jedrski znanstveniki pa čisti element definirajo kot element, ki je sestavljen samo iz enega stabilnega izotopa.[20]

Na primer, bakrena žica je 99,99% kemično čista, če je 99,99% njenih atomov bakrenih, s po 29 protoni. Vendar pa ni izotopsko čist, saj je navaden baker sestavljen iz dveh stabilnih izotopov, 69% 63Cu in 31% 65Cu, z različnim številom nevtronov. Vendar bi palica čistega zlata lahko bila kemično kot izotopsko čista, saj zlato je običajno sestavljeno samo iz enega izotopa, 197Au.

Alotropi

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Alotropija.

Atomi kemično čistih elementov se lahko kemično vežejo drug na drugega na več načinov, kar omogoča, da čisti element obstaja v več kemičnih strukturah (prostorska razporeditev atomov), znanih kot Alotropija, ki se razlikujejo po svojih lastnostih. Na primer, ogljik lahko najdemo kot diamant, ki ima tetraedrsko strukturo okoli vsakega atoma ogljika; grafit, ki ima plasti ogljikovih atomov s šesterokotno strukturo, zložene drug na drugem; grafen, ki je en sam sloj zelo močnega grafita; fulereni, ki imajo skoraj sferične oblike; in ogljikove nanocevke, ki so cevi s šesterokotno strukturo (tudi te se lahko med seboj razlikujejo po električnih lastnostih). Sposobnost elementa, da obstaja v eni od mnogih strukturnih oblik, je znana kot "alotropija".

Standardno stanje elementa, znano tudi kot referenčno stanje, je opredeljeno kot njegovo termodinamično najbolj stabilno stanje pri tlaku 1 bar in dani temperaturi (običajno pri 25 °C). V termokemiji je element definiran tako, da ima tvorbeno entalpijo nič v svojem standardnem stanju. Na primer, referenčno stanje za ogljik je grafit, ker je struktura grafita bolj stabilna kot pri drugih alotropih.

Lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Za elemente je mogoče uporabiti več vrst opisnih kategorizacij, vključno z upoštevanjem njihovih splošnih fizikalnih in kemičnih lastnosti, stanjem snovi v znanih pogojih, njihovega tališča in vrelišča, njihove gostote, njihove kristalne strukture kot trdne snovi in njihovega izvora.

Splošne lastnosti

[uredi | uredi kodo]

Za opis splošnih fizikalnih in kemičnih lastnosti kemičnih elementov se običajno uporablja več izrazov. Prva razlika je med kovinami, ki zlahka prevajajo elektriko, Nekovinami, ki je ne, in majhno skupino (polkovine), ki imajo vmesne lastnosti in se pogosto obnašajo kot polprevodniki.

Bolj izpopolnjena klasifikacija je pogosto prikazana v barvnih predstavitvah periodnega sistema. Ta sistem omejuje izraza "kovina" in "nekovina" samo na nekatere širše opredelitve kovin in nekovin, pri čemer dodaja dodatne izraze za nekatere skupine širše obravnavanih kovin in nekovin. Različica te klasifikacije, ki se uporablja v periodnih tabelah, predstavljenih tukaj, vključuje: aktinoide, alkalijske kovine, zemeljskoalkalijske kovine, halogene, lantanoide, prehodne kovine, šibke kovine, polkovine, reaktivne nekovine in žlahtne pline. V tem sistemu so alkalijske kovine, zemeljskoalkalijske kovine in prehodne kovine, pa tudi lantanoidi in aktinoidi, posebne skupine kovin, na katere gledamo v širšem smislu. Podobno so reaktivne nekovine in žlahtni plini nekovine, gledano v širšem smislu. V nekaterih predstavitvah se halogeni ne ločujejo, pri čemer je astat opredeljen kot polkovina, drugi pa kot nekovine.

Stanje snovi

[uredi | uredi kodo]

Druga pogosto uporabljeno osnovno razlikovanje med elementi je njihovo agregatno stanje snovi (faza), bodisi je trdno, tekoče ali plinasto, pri izbrani standardni temperaturi in tlaku (STP). Večina elementov so trdnine pri običajnih temperaturah in atmosferskem tlaku, medtem ko jih je nekaj plinov. Samo brom in živo srebro sta tekočini pri 0 stopinjah Celzija in normalnem atmosferskem tlaku; cezij in galij sta pri tej temperaturi trdni snovi, a se stalia pri 28,4 °C in 29,8 °C

Tališče in vrelišče

[uredi | uredi kodo]

Pri karakterizaciji različnih elementov se običajno uporabljata tališče in vrelišče, običajno izražena v stopinjah Celzija pri tlaku ene atmosfere. Čeprav sta podatka znana za večino elementov, sta ena ali obe meritvi še vedno nedoločeni za nekatere radioaktivne elemente, ki so na voljo le v majhnih količinah. Ker helij pri atmosferskem tlaku ostane tekočina tudi pri absolutni ničli, ima v običajnih predstavitvah le vrelišče, brez tališča.

Gostote

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Gostota elementov (podatkovna stran).

Gostota pri izbrani standardni temperaturi in tlaku (STP) se pogosto uporablja pri karakterizaciji elementov. Gostota je pogosto izražena v gramih na kubični centimeter (g/cm3). Ker več elementov plinov obstaja pri običajnih temperaturah, je njihova gostota običajno navedena za njihove plinaste oblike; ko so utekočinjeni ali v trdnem stanju, imajo plinasti elementi gostoto podobno gostoti drugih elementov.

Kadar ima element alotrope različnih gostot, je v opisih običajno izbran en reprezentativni alotrop, medtem ko se gostote za vsak alotrop lahko navejo, kjer je na voljo več podrobnosti. Na primer, trije znani alotropi ogljika (amorfni ogljik, grafit in diamant) imajo gostote 1,8–2,1, 2,267 in 3,515 g/cm3.

Kristalne strukture

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Kristalna struktura.
Elementi, ki so jih preučevali kot trdnine, imajo osem vrst kristalnih struktur: kubične, telesno centrirane kubične, ploskovno centrirane kubične, heksagonalne, monoklinske, ortorombne, romboedrične in tetragonalne. Za nekatere sintetično proizvedene transuranske elemente so bili razpoložljivi vzorci premajhni za določitev kristalnih struktur.

Pojavljanje in izvor na Zemlji

[uredi | uredi kodo]

Kemične elemente lahko razvrstimo glede na njihov izvor na Zemlji, pri čemer prvih 94 elementov štejemo za naravno prisotne, medtem ko so tisti z atomskim številom nad 94 proizvedeni le umetno kot sintetični produkti jedrskih reakcij, ki jih je ustvaril človek.

Od 94 elementov, ki se pojavljajo v naravi, jih 83 velja za prvobitne in so ali stabilni ali šibko radioaktivni. Preostalih 11 naravno prisotnih elementov ima prekratko razpolovno dobo, da bi bili prisotni ob pričetku Osončja in jih zato štejemo za prehodne elemente. Od teh 11 prehodnih elementov jih 5 (polonij, radon, radij, aktinij in protaktinij) običajno nastane kot razpadni produkt torija in urana. Preostalih 6 prehodnih elementov (tehnecij, prometij, astat, francij, neptunij in plutonij) se pojavlja le redko, kot produkt redkejših načinov razpada ali procesov jedrske reakcije, ki vključujejo uran ali druge težke elemente.

Za elemente z atomskimi števili od 1 do 82 radioaktivnega razpada niso opazili, razen za 43 (tehnecij) in 61 (prometij). Opazovano stabilni izotopi nekaterih elementov (kot sta volfram in svinec) pa naj bi bili rahlo radioaktivni z zelo dolgo razpolovno dobo:[21] na primer, razpolovne dobe, predvidene pri opazovanih stabilnih izotopih svinca, se gibljejo od 1035 do 10189 let. Elementi z atomskimi števili 43, 61 in 83 do 94 so dovolj nestabilni, da je njihov radioaktivni razpad mogoče zlahka zaznati. Trije od teh elementov, bizmut (element 83), torij (element 90) in uran (element 92) imajo enega ali več izotopov z dovolj dolgo razpolovno dobo, da so preživeli kot ostanki eksplozivne zvezdne nukleosinteze, ki je ustvarila težke elemente že pred nastankom Osončja. Na primer, pri več kot 1,9×1019 let, kar je več kot milijardokrat dlje od trenutne ocenjene starosti vesolja, ima bizmut-209 najdaljšo znano razpolovno dobo razpada alfa od vseh naravnih elementov.[9][10] Najtežjih 24 elementov (tistih za plutonijem, element 94) radioaktivno razpade s kratkim razpolovnim časom in jih ni mogoče ustvariti kot potomce dolgoživih elementov, zato se v naravi ne pojavljajo.

Periodni sistem elementov

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Periodni sistem elementov.
Periodni sistem elementov
Skupina 1 2   3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18
Vodik &
alkalijske kovine 		Zemljoalkalijske kovine Pnikto­geni Hal­ko­geni Halo­geni Žlahtni
plini
Perioda

1

Vodik1H​1,008 He­lij2He​4,0026
2 Li­tij3Li​6,94 Beri­lij4Be​9,0122 Bor5B​10,81 Ogljik6C​12,011 Du­šik7N​14,007 Ki­sik8O​15,999 Fluor9F​18,998 Neon10Ne​20,180
3 Na­trij11Na​22,990 Magne­zij12Mg​24,305 Alumi­nij13Al​26,982 Sili­cij14Si​28,085 Fos­for15P​30,974 Žveplo16S​32,06 Klor17Cl​35,45 Argon18Ar​39,95
4 Kalij19K​39,098 Kal­cij20Ca​40,078 Skan­dij21Sc​44,956 Titan22Ti​47,867 Vana­dij23V​50,942 Krom24Cr​51,996 Man­gan25Mn​54,938 Žele­zo26Fe​55,845 Kobalt27Co​58,933 Ni­kelj28Ni​58,693 Baker29Cu​63,546 Cink30Zn​65,38 Galij31Ga​69,723 Germa­nij32Ge​72,630 Arzen33As​74,922 Selen34Se​78,971 Brom35Br​79,904 Krip­ton36Kr​83,798
5 Rubid­ij37Rb​85,468 Stron­cij38Sr​87,62 Itrij39Y​88,906 Cirko­nij40Zr​91,224 Nio­bij41Nb​92,906 Molib­den42Mo​95,95 Teh­nicij43Tc​[97] Rute­nij44Ru​101,07 Ro­dij45Rh​102,91 Palad­ij46Pd​106,42 Srebro47Ag​107,87 Kad­mij48Cd​112,41 Indij49In​114,82 Kosi­ter50Sn​118,71 Anti­mon51Sb​121,76 Telur52Te​127,60 Jod53I​126,90 Kse­non54Xe​131,29
6 Ce­zij55Cs​132,91 Ba­rij56Ba​137,33 1 asterisk Lute­cij71Lu​174,97 Haf­nij72Hf​178,49 Tant­al73Ta​180,95 Volf­ram74W​183,84 Re­nij75Re​186,21 Osmij76Os​190,23 Iridij77Ir​192,22 Plat­ina78Pt​195,08 Zlato79Au​196,97 Živo­srebro80Hg​200,59 Talij81Tl​204,38 Svinec82Pb​207,2 Biz­mut83Bi​208,98 Polo­nij84Po​[209] Astat85At​[210] Radon86Rn​[222]
7 Fran­cij87Fr​[223] Ra­dij88Ra​[226] 1 asterisk Lavren­cij103Lr​[266] Rader­fordij104Rf​[267] Dub­nij105Db​[268] Si­borgij106Sg​[269] Bor­ij107Bh​[270] Ha­sij108Hs​[269] Majt­nerij109Mt​[278] Darm­štatij110Ds​[281] Rent­genij111Rg​[282] Koper­nicij112Cn​[285] Nihon­ij113Nh​[286] Flerov­ij114Fl​[289] Moskov­ij115Mc​[290] Liver­morij116Lv​[293] Tenes117Ts​[294] Oga­neson118Og​[294]
1 asterisk Lan­tan57La​138,91 Cerij58Ce​140,12 Praze­odim59Pr​140,91 Neo­dim60Nd​144,24 Prome­tij61Pm​[145] Sama­rij62Sm​150,36 Evro­pij63Eu​151,96 Gadoli­nij64Gd​157,25 Ter­bij65Tb​158,93 Dispro­zij66Dy​162,50 Hol­mij67Ho​164,93 Erbij68Er​167,26 Tulij69Tm​168,93 Iter­bij70Yb​173,05  
1 asterisk Aktin­ij89Ac​[227] Tor­ij90Th​232,04 Protak­tinij91Pa​231,04 Uran92U​238,03 Neptu­nij93Np​[237] Pluto­nij94Pu​[244] Ameri­cij95Am​[243] Kirij96Cm​[247] Berkel­ij97Bk​[247] Kalifor­nij98Cf​[251] Ainštaj­nij99Es​[252] Fer­mij100Fm​[257] Mende­levij101Md​[258] Nobel­ij102No​[259]

Lastnosti kemičnih elementov so pogosto povzete s tabelo periodnega sistema elementov, ki organizira elemente s povečevanjem atomskega števila v vrstice ("periode" ), v katerih si stolpci ( "skupine" ) delijo ponavljajoče se ("periodične") fizične in kemične lastnosti. Trenutna standardna tabela (od leta 2021) vsebuje 118 potrjenih elementov.

Čeprav obstajajo predhodniki te predstavitve, njen izum na splošno pripisujejo ruskemu kemiku Dmitriju Mendelejevu iz leta 1869, ki je s tabelo želel ponazoriti ponavljajoče se trende v lastnostih elementov. Postavitev tabele je bila sčasoma izpopolnjena in razširjena, saj so bili odkriti novi elementi in razviti novi teoretični modeli za razlago kemičnega obnašanja.

Uporaba periodne tabele je zdaj vseprisotna v akademski disciplini kemije, saj zagotavlja izjemno uporaben okvir za razvrščanje, sistematizacijo in primerjavo vseh številnih različnih oblik kemičnega vedenja. Tabela je našla široko uporabo tudi v fiziki, geologiji, biologiji, inženirstvu, kmetijstvu, medicini, prehrani, zdravju okolja in astronomiji. Njena načela so še posebej pomembna v kemijskem inženirstvu.

Seznam znanih 118 elementov

[uredi | uredi kodo]

Sledeča sortirna tabela prikazuje 118 znanih kemičnih elementov.

  • Vrstno število, Element in Smbol so unikatni identifikatorji.
  • Imena elementov so slovenska.
  • Barva ozadja Simbola označuje blok periodnega sistema vsakega elementa posebej: rdeča = s-blok, rumena = p-blok, modra = d-blok, zelena = f-blok.
  • Skupina in perioda se nanašata na pozicijo elementa v periodnem sistemu elementov. Številke skupin prikazujejo trenutno sprejeto številčenje.
Seznam kemijskih elementov
Element Izvor imena[24][25][26]
Sinonimi[27] 		Skupina Perioda Blok Standardna
atomska
teža[a] 		Gostota[b][c] Tališče[d] Vrelišče[e] Specifična
toplota[f] 		Elektro­negativnost[g] Pogostost
v zemeljski
skorji[h] 		Izvor[i] Faza pri s.t.[j]
Vrstno število
Z 		Simbol Ime (Da) (⁠g/cm3⁠) (K) (K) (⁠J/g · K⁠) (⁠mg/kg⁠)
 
1 H Vodik grška elementa hydro- in -gen, 'vodo-tvorec'
Sinonimi: hidrogen, vodenec 		1 1 blok s 1,008 0,00008988 14,01 20,28 14,304 2,20 1400 prvobitno plin
2 He Helij grško hḗlios, 'sonce' 18 1 blok s 4,0026 0,0001785 –[k] 4,22 5,193 – 0,008 prvobitno plin
3 Li Litij grško líthos, 'kamen' 1 2 blok s 6,94 0,534 453,69 1560 3,582 0,98 20 prvobitno trdnina
4 Be Berilij Beril, mineral (izhaja iz imena Belur v Severni Indiji)[28] 2 2 blok s 9,0122 1,85 1560 2742 1,825 1,57 2,8 prvobitno trdnina
5 B Bor Boraks, mineral (iz arabščine bawraq) 13 2 blok p 10,81 2,34 2349 4200 1,026 2,04 10 prvobitno trdnina
6 C Ogljik Izpeljano iz oglje po zgledu nemške Kohlenstoff ogljik; latinsko carbo, 'premog' 14 2 blok p 12,011 2,267 >4000 4300 0,709 2,55 200 prvobitno trdnina
7 N Dušik Izpeljano iz dušiti, ker dušik zaduši plamen, ko temu zmanjka kisika; grško nítron 'naravna sodavica' in -genos, 'ki povzroči nastanek' 15 2 blok p 14,007 0,0012506 63,15 77,36 1,04 3,04 19 prvobitno plin
8 O Kisik Izpeljano iz kȋs po zgledu novolatinske oxygenium; grško oksýs 'oster, kisel in -genos, 'ki povzroči nastanek'
Sinonimi: kislec, oksigen 		16 2 blok p 15,999 0,001429 54,36 90,20 0,918 3,44 461000 prvobitno plin
9 F Fluor Latinsko fluere, 'tekočina, teči' 17 2 blok p 18,998 0,001696 53,53 85,03 0,824 3,98 585 prvobitno plin
10 Ne Neon grško néos, 'nov' 18 2 blok p 20,180 0,0008999 24,56 27,07 1,03 – 0,005 prvobitno plin
11 Na Natrij Prevzeto (eventualno prek nemške Natrium) iz novolatinske natrium, kar je izpeljano iz francoske 'natron' 1 3 blok s 22,990 0,971 370,87 1156 1,228 0,93 23600 prvobitno trdnina
12 Mg Magnezij Magnesia, prefektura v Vzhodni Tesaliji v Grčiji 2 3 blok s 24,305 1,738 923 1363 1,023 1,31 23300 prvobitno trdnina
13 Al Aluminij alumina, iz latinščine alumen (rodilnik aluminis), 'grenka sol, alum' 13 3 blok p 26,982 2,698 933,47 2792 0,897 1,61 82300 prvobitno trdnina
14 Si Silicij Latinsko silex, 'kremen' (originalno silicium)
Sinonim: kremenec 		14 3 blok p 28,085 2,3296 1687 3538 0,705 1,9 282000 prvobitno trdnina
15 P Fosfor grško phōsphóros, 'ki nosi luč' 15 3 blok p 30,974 1,82 317,30 550 0,769 2,19 1050 prvobitno trdnina
16 S Žveplo Prevzeto iz bavarsko starovisokonemško *swëpal, knjižno nemško Schwefel ‛žveplo’; latinsko sulphur 16 3 blok p 32,06 2,067 388,36 717,87 0,71 2,58 350 prvobitno trdnina
17 Cl Klor grško chlōrós, 'zelenkasto rumen' 17 3 blok p 35,45 0,003214 171,6 239,11 0,479 3,16 145 prvobitno plin
18 Ar Argon grško argós, 'miren' (zaradi njegove kemijske inertnosti) 18 3 blok p 39,95 0,0017837 83,80 87,30 0,52 – 3,5 prvobitno plin
19 K Kalij Tujka, prevzeta po zgledu nemške Kali, Kalium in francoske kali iz novolatinske kalium, nastalo iz arabske al ḳalī 'pepelika, kalijev karbonat' 1 4 blok s 39,098 0,862 336,53 1032 0,757 0,82 20900 prvobitno trdnina
20 Ca Kalcij Tujka, prevzeta prek nemške Kalzium iz angleške calcium, kar je umetno narejena beseda iz latinske calx, 'apnenec' 2 4 blok s 40,078 1,54 1115 1757 0,647 1,00 41500 prvobitno trdnina
21 Sc Skandij Latinsko Scandia, 'Skandinavija' 3 4 blok d 44,956 2,989 1814 3109 0,568 1,36 22 prvobitno trdnina
22 Ti Titan Titan 4 4 blok d 47,867 4,54 1941 3560 0,523 1,54 5650 prvobitno trdnina
23 V Vanadij Vanadis, staronorveško ime skandinavske boginje Freyja 5 4 blok d 50,942 6,11 2183 3680 0,489 1,63 120 prvobitno trdnina
24 Cr Krom grško chróma, 'barva' 6 4 blok d 51,996 7,15 2180 2944 0,449 1,66 102 prvobitno trdnina
25 Mn Mangan Prevzeto iz nemške Mangan, kar je skrajšano iz stararonemške Manganesium 7 4 blok d 54,938 7,44 1519 2334 0,479 1,55 950 prvobitno trdnina
26 Fe Železo starocerkvenoslovansko želězo (simbol Fe izhaja iz latinske ferrum) 8 4 blok d 55,845 7,874 1811 3134 0,449 1,83 56300 prvobitno trdnina
27 Co Kobalt Nemško Kobold, 'škrat' 9 4 blok d 58,933 8,86 1768 3200 0,421 1,88 25 prvobitno trdnina
28 Ni Nikelj Prevzeto prek nemške Nickel iz švedske nickel 'parkelj, hudič, ki spremlja Miklavža 5. decembra zvečer' 10 4 blok d 58,693 8,912 1728 3186 0,444 1,91 84 prvobitno trdnina
29 Cu Baker Prevzeto iz hrvaško, srbsko bàkar, staroslovanska beseda za ‛baker’ je '*mȅdь'; (latinsko cuprum) 11 4 blok d 63,546 8,96 1357,77 2835 0,385 1,90 60 prvobitno trdnina
30 Zn Cink Prevzeto iz nemške Zinke, 'konica, zobec' 12 4 blok d 65,38 7,134 692,88 1180 0,388 1,65 70 prvobitno trdnina
31 Ga Galij Latinsko Galija, 'Francija' 13 4 blok p 69,723 5,907 302,9146 2673 0,371 1,81 19 prvobitno trdnina
32 Ge Germanij Latinsko Germanija, 'Nemčija' 14 4 blok p 72,630 5,323 1211,40 3106 0,32 2,01 1,5 prvobitno trdnina
33 As Arzen Francosko arsenic, iz grške arsenikón 'oranžnorumeni avripigment' (iz stareiranščine *zarniya-ka, 'zlat' 15 4 blok p 74,922 5,776 1090[l] 887 0,329 2,18 1,8 prvobitno trdnina
34 Se Selen grško selḗnē, 'luna' 16 4 blok p 78,971 4,809 453 958 0,321 2,55 0,05 prvobitno trdnina
35 Br Brom grško brômos, 'smrad' 17 4 blok p 79,904 3,122 265,8 332,0 0,474 2,96 2,4 prvobitno kapljevina
36 Kr Kripton grško kryptós, 'skrit' 18 4 blok p 83,798 0,003733 115,79 119,93 0,248 3,00 1×10−4 prvobitno plin
37 Rb Rubidij Latinsko rubidus, 'rdeč' 1 5 blok s 85,468 1,532 312,46 961 0,363 0,82 90 prvobitno trdnina
38 Sr Stroncij Strontian, vas na Škotskem, kjer so ga odkrili 2 5 blok s 87,62 2,64 1050 1655 0,301 0,95 370 prvobitno trdnina
39 Y Itrij Ytterby, Švedska, kjer so ga odkrili; glej tudi terbij, erbij, iterbij 3 5 blok d 88,906 4,469 1799 3609 0,298 1,22 33 prvobitno trdnina
40 Zr Cirkonij Cirkonij 4 5 blok d 91,224 6,506 2128 4682 0,278 1,33 165 prvobitno trdnina
41 Nb Niobij Nioba, hči kralja Tantala iz grške mitologije; glej tudi tantal 5 5 blok d 92,906 8,57 2750 5017 0,265 1,6 20 prvobitno trdnina
42 Mo Molibden grško molýbdaina, 'kos svinca', iz mólybdos, 'svinec', zaradi zamenjave s svinčevo rudo galenit (PbS) 6 5 blok d 95,95 10,22 2896 4912 0,251 2,16 1,2 prvobitno trdnina
43 Tc Tehnecij grško tekhnētós, 'umeten' 7 5 blok d [97][a] 11,5 2430 4538 – 1,9 ~ 3×10−9 iz razpada trdnina
44 Ru Rutenij novolatinsko Rutenija, 'Rusija' 8 5 blok d 101,07 12,37 2607 4423 0,238 2,2 0,001 prvobitno trdnina
45 Rh Rodij grško rhodóeis, 'rožnato obarvano', iz rhódon, 'Rosa' 9 5 blok d 102,91 12,41 2237 3968 0,243 2,28 0,001 prvobitno trdnina
46 Pd Paladij Asteroid Palas, planet v času odkritja elementa 10 5 blok d 106,42 12,02 1828,05 3236 0,244 2,20 0,015 prvobitno trdnina
47 Ag Srebro Slovenska beseda
 ·  Simbol Ag izhaja iz latinske argentum 		11 5 blok d 107,87 10,501 1234,93 2435 0,235 1,93 0,075 prvobitno trdnina
48 Cd Kadmij Novolatinsko cadmia, kralj Kadmos 12 5 blok d 112,41 8,69 594,22 1040 0,232 1,69 0,159 prvobitno trdnina
49 In Indij Latinsko indicum, 'indigo' (barva med modro in vijolično) 13 5 blok p 114,82 7,31 429,75 2345 0,233 1,78 0,25 prvobitno trdnina
50 Sn Kositer Prevzeto prek hrvaške, srbske kòsitar in cerkvenoslovanske kositrъ iz grške kassíteros
Sinonim: cin 		14 5 blok p 118,71 7,287 505,08 2875 0,228 1,96 2,3 prvobitno trdnina
51 Sb Antimon prevzeto prek nemške Antimon, latinsko antimonium, nejasnega izvora
 ·  Simbol Sb izhaja iz latinske stibium 		15 5 blok p 121,76 6,685 903,78 1860 0,207 2,05 0,2 prvobitno trdnina
52 Te Telur prevzeto prek nemške Tellur, latinsko tellus, 'zemlja' 16 5 blok p 127,60 6,232 722,66 1261 0,202 2,1 0,001 prvobitno trdnina
53 I Jod prevzeto prek nemške Jod iz francoske iode, iz grške ioeidḗs, 'vijoličast' 17 5 blok p 126,90 4,93 386,85 457,4 0,214 2,66 0,45 prvobitno trdnina
54 Xe Ksenon prevzeto prek angleške xenon, grško xénon 'tuj' 18 5 blok p 131,29 0,005887 161,4 165,03 0,158 2,60 3×10−5 prvobitno plin
55 Cs Cezij prevzeto prek nemške Cäsium, latinsko caesius, 'modrosiv' 1 6 blok s 132,91 1,873 301,59 944 0,242 0,79 3 prvobitno trdnina
56 Ba Barij grško barýs, 'težek' 2 6 blok s 137,33 3,594 1000 2170 0,204 0,89 425 prvobitno trdnina
57 La Lantan grško lanthánein, 'skrito' n/a 6 blok f 138,91 6,145 1193 3737 0,195 1,1 39 prvobitno trdnina
58 Ce Cerij pritlikavi planet Cerera, planet v času odkritja elementa n/a 6 blok f 140,12 6,77 1068 3716 0,192 1,12 66,5 prvobitno trdnina
59 Pr Prazeodim grško prásios dídymos, 'zeleni dvojček' n/a 6 blok f 140,91 6,773 1208 3793 0,193 1,13 9,2 prvobitno trdnina
60 Nd Neodim grško néos dídymos, 'novi dvojček' n/a 6 blok f 144,24 7,007 1297 3347 0,19 1,14 41,5 prvobitno trdnina
61 Pm Prometij Prometej iz grške mitologije n/a 6 blok f [145] 7,26 1315 3273 – 1,13 2×10−19 prvobitno trdnina
62 Sm Samarij Samarskite, mineral poimenovan po Vasiliju Samarskem n/a 6 blok f 150,36 7,52 1345 2067 0,197 1,17 7,05 prvobitno trdnina
63 Eu Evropij Evropa n/a 6 blok f 151,96 5,243 1099 1802 0,182 1,2 2 prvobitno trdnina
64 Gd Gadolinij Gadolinit, mineral poimenovan po finskem mineralogu Johanu Gadolinu n/a 6 blok f 157,25 7,895 1585 3546 0,236 1,2 6,2 prvobitno trdnina
65 Tb Terbij Ytterby, Švedska, kjer so ga našli; glej tudi itrij, erbij, iterbij n/a 6 blok f 158,93 8,229 1629 3503 0,182 1,2 1,2 prvobitno trdnina
66 Dy Disprozij grško dysprósitos, 'težko dobiti' n/a 6 blok f 162,50 8,55 1680 2840 0,17 1,22 5,2 prvobitno trdnina
67 Ho Holmij novolatinsko Holmia, 'Stockholm' n/a 6 blok f 164,93 8,795 1734 2993 0,165 1,23 1,3 prvobitno trdnina
68 Er Erbij Ytterby, Švedska, kjer so ga našli; glej tudi itrij, terbij, iterbij n/a 6 blok f 167,26 9,066 1802 3141 0,168 1,24 3,5 prvobitno trdnina
69 Tm Tulij Tule, staroveško ime za nepotrjeno lokacijo na severu n/a 6 blok f 168,93 9,321 1818 2223 0,16 1,25 0,52 prvobitno trdnina
70 Yb Iterbij Ytterby, Švedska, kjer so ga našli; glej tudi itrij, terbij, erbij n/a 6 blok f 173,05 6,965 1097 1469 0,155 1,1 3,2 prvobitno trdnina
71 Lu Lutecij latinsko Lutetia, 'Pariz' 3 6 blok d 174,97 9,84 1925 3675 0,154 1,27 0,8 prvobitno trdnina
72 Hf Hafnij novolatinsko Hafnia, 'København' (iz danske havn, 'pristanišče') 4 6 blok d 178,49 13,31 2506 4876 0,144 1,3 3 prvobitno trdnina
73 Ta Tantal kralj Tantal, iz grške mitologije; glej tudi niobij 5 6 blok d 180,95 16,654 3290 5731 0,14 1,5 2 prvobitno trdnina
74 W Volfram prevzeto iz nemške Wolfram, zloženke iz Wolf 'volk' in srednjevisoke nemščine rām 'prašna umazanija, saje, rja'[29] 6 6 blok d 183,84 19,25 3695 5828 0,132 2,36 1,3 prvobitno trdnina
75 Re Renij latinsko Rhenus, 'Ren' 7 6 blok d 186,21 21,02 3459 5869 0,137 1,9 7×10−4 prvobitno trdnina
76 Os Osmij grško osmḗ, 'smrad' 8 6 blok d 190,23 22,61 3306 5285 0,13 2,2 0,002 prvobitno trdnina
77 Ir Iridij prevzeto prek angleške, francoske iridium, nemške Iridium iz novolatinske iridium, iz grške ī̃ris 'mavrica' 9 6 blok d 192,22 22,56 2719 4701 0,131 2,20 0,001 prvobitno trdnina
78 Pt Platina prevzeto po zgledu nemške Platin, 'star', izpeljanka iz španske plata 'srebro' 10 6 blok d 195,08 21,46 2041,4 4098 0,133 2,28 0,005 prvobitno trdnina
79 Au Zlato Slovenska beseda: staroslovansko zlatъ 'zlat'
 ·  Simbol Au izhaja iz latinske aurum 		11 6 blok d 196,97 19,282 1337,33 3129 0,129 2,54 0,004 prvobitno trdnina
80 Hg Živo srebro Dobesedni prevod latinske argentum vīvum (iz argentum 'srebro', vīvus 'živ') 12 6 blok d 200,59 13,5336 234,43 629,88 0,14 2,00 0,085 prvobitno kapljevina
81 Tl Talij grško thallós, 'zeleni poganjek ali vejica' 13 6 blok p 204,38 11,85 577 1746 0,129 1,62 0,85 prvobitno trdnina
82 Pb Svinec cerkvenoslovansko svinьcь
 ·  simbol Pb je izpeljan iz latinske plumbum 		14 6 blok p 207,2 11,342 600,61 2022 0,129 1,87 (2+)
2,33 (4+) 		14 prvobitno trdnina
83 Bi Bizmut prevzeto iz nemške Wismut, iz weiß Masse 'bela masa' 15 6 blok p 208,98 9,807 544,7 1837 0,122 2,02 0,009 prvobitno trdnina
84 Po Polonij latinsko Polonia, 'Poljska' (domovina Marie Curie) 16 6 blok p [209][a] 9,32 527 1235 – 2,0 2×10−10 iz razpada trdnina
85 At Astat grško ástatos, 'nestabilnost' 17 6 blok p [210] 7 575 610 – 2,2 3×10−20 iz razpada trdnina
86 Rn Radon radijeva emanacija, originalno iz imena izotopa Radon-222 18 6 blok p [222] 0,00973 202 211,3 0,094 2,2 4×10−13 iz razpada plin
87 Fr Francij Francija, domovina odkriteljice Marguerite Perey 1 7 blok s [223] 1,87 281 890 – >0,79[30] ~ 1×10−18 iz razpada trdnina
88 Ra Radij francosko radium, kar je izpeljano iz latinske radiāre 'sevati' 2 7 blok s [226] 5,5 973 2010 0,094 0,9 9×10−7 iz razpada trdnina
89 Ac Aktinij grško aktís, 'žarek' n/a 7 blok f [227] 10,07 1323 3471 0,12 1,1 5,5×10−10 iz razpada trdnina
90 Th Torij Thor, skandinavski bog groma n/a 7 blok f 232,04 11,72 2115 5061 0,113 1,3 9,6 prvobitno trdnina
91 Pa Protaktinij Proto- (grško prôtos, 'prvi, prej') + aktinij, ker je aktinij proizvod radioaktivnega razpada protaktinija n/a 7 blok f 231,04 15,37 1841 4300 – 1,5 1,4×10−6 iz razpada trdnina
92 U Uran Uran, sedmi planet Osončja n/a 7 blok f 238,03 18,95 1405,3 4404 0,116 1,38 2,7 prvobitno trdnina
93 Np Neptunij Neptun, osmi planet Osončja n/a 7 blok f [237] 20,45 917 4273 – 1,36 ≤ 3×10−12 iz razpada trdnina
94 Pu Plutonij pritlikavi planet Pluton, deveti planet Osončja v času odkritja elementa n/a 7 blok f [244] 19,84 912,5 3501 – 1,28 ≤ 3×10−11 iz razpada trdnina
95 Am Americij Amerika, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen, po analogiji evropija n/a 7 blok f [243] 13,69 1449 2880 – 1,13 – umetno trdnina
96 Cm Kirij Pierre Curie in Marie Curie, francoska fizika in kemika n/a 7 blok f [247] 13,51 1613 3383 – 1,28 – umetno trdnina
97 Bk Berkelij Berkeley, Kalifornija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen n/a 7 blok f [247] 14,79 1259 2900 – 1,3 – umetno trdnina
98 Cf Kalifornij Kalifornija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen laboratoriju LBNL n/a 7 blok f [251] 15,1 1173 (1743)[b] – 1,3 – umetno trdnina
99 Es Ajnštajnij Albert Einstein, nemški fizik n/a 7 blok f [252] 8,84 1133 (1269) – 1,3 – umetno trdnina
100 Fm Fermij Enrico Fermi, italijanski fizik n/a 7 blok f [257] (9,7)[b] (1125)[31]
(1800)[32] 		– – 1,3 – umetno neznana faza
101 Md Mendelevij Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in izumitelj, ki je predlagal periodni sistem elementov n/a 7 blok f [258] (10,3) (1100) – – 1,3 – umetno neznana faza
102 No Nobelij Alfred Nobel, švedski kemik in inženir n/a 7 blok f [259] (9,9) (1100) – – 1,3 – umetno neznana faza
103 Lr Lavrencij Ernest Lawrence, ameriški fizik 3 7 blok d [266] (15,6) (1900) – – 1,3 – umetno neznana faza
104 Rf Raderfordij Ernest Rutherford, novozelandski kemik in fizik 4 7 blok d [267] (23,2) (2400) (5800) – – – umetno neznana faza
105 Db Dubnij Dubna, Rusija, kjer so element odkrili v laboratoriju JINR 5 7 blok d [268] (29,3) – – – – – umetno neznana faza
106 Sg Siborgij Glenn Theodore Seaborg, ameriški kemik 6 7 blok d [269] (35,0) – – – – – umetno neznana faza
107 Bh Borij Niels Bohr, danski fizik 7 7 blok d [270] (37,1) – – – – – umetno neznana faza
108 Hs Hasij 8 7 blok d [269] (40,7) – – – – – umetno neznana faza
109 Mt Majtnerij Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka 9 7 blok d [278] (37,4) – – – – – umetno neznana faza
110 Ds Darmštatij Darmstadt, Nemčija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen v laboratorijih GSI 10 7 blok d [281] (34,8) – – – – – umetno neznana faza
111 Rg Rentgenij Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik 11 7 blok d [282] (28,7) – – – – – umetno neznana faza
112 Cn Kopernicij Nikolaj Kopernik, poljski astronom 12 7 blok d [285] (14,0) (283) (340)[b] – – – umetno neznana faza
113 Nh Nihonij japonsko Nihon, 'Japonska' (kjer je bil element prvič umetno ustvarjen) v laboratorijih Riken 13 7 blok p [286] (16) (700) (1400) – – – umetno neznana faza
114 Fl Flerovij Laboratorij za jedrske reakcije Flerov, del JINR, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen; poimenovan po Georgiju Nikolajeviču Fljorovu, ruskem fiziku 14 7 blok p [289] (9,928) (200)[b] (380) – – – umetno neznana faza
115 Mc Moskovij Moskovska oblast, Rusija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen v laboratorijih JINR 15 7 blok p [290] (13,5) (700) (1400) – – – umetno neznana faza
116 Lv Livermorij Lawrence Livermore National Laboratory v Livermore, Kalifornija 16 7 blok p [293] (12,9) (700) (1100) – – – umetno neznana faza
117 Ts Tenes Tennessee, ZDA, kjer se nahaja Oak Ridge National Laboratory 17 7 blok p [294] (7,2) (700) (883) – – – umetno neznana faza
118 Og Oganeson Jurij Oganesjan, armenski fizik 18 7 blok p [294] (7) (325) (450) – – – umetno neznana faza
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Standardna atomska teža
    • '1,008', regular notation: conventional, abridged value (Table 2, Table 3)
    • '[97]', [ ] notation: massnumber of most stable isotope
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Vrednosti v ( ) oklepajih so predvidevanja
  3. ↑ Gostota (viri)
  4. ↑ Tališče v kelvinih (K) (viri)
  5. ↑ Vrelišče v kelvinih (K) (viri)
  6. ↑ Toplotna kapaciteta (viri)
  7. ↑ Elektronegativnost po Paulingu (viri)
  8. ↑ Pogostost elementov v zemeljski skorji
  9. ↑ Prvobitno (=izvor iz Zemlje), iz razpada ali umetno
  10. ↑ Faza pri standardnem stanju (25 °C [77 °F], 100 kPa)
  11. ↑ Helijevo tališče: helium does not solidify at a pressure of 1 bar (0,99 atm). Helium can only solidify at pressures above 25 atmosphere, which corresponds to a melting point of absolute zero (0 K).
  12. ↑ Arzen: element sublimes at one atmosphere of pressure.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2. izd. (the "Gold Book") (1997). Spletna izdaja: (2006–) "chemical element". DOI: 10.1351/goldbook.C01022
  2. ↑ 2,0 2,1 Brenčič J., Lazarini F. Splošna in anorganska kemija za gimnazije, strokovne in tehniške šole. DZS, Ljubljana 1995, četrta izdaja: str. 118.
  3. ↑ Šmalc A., Müller J. Slovensko tehnično izrazje - jezikovni priročnik. ZRC, Ljubljana 2001.
  4. ↑ Slovenski pravopis, Ljubljana 2007.
  5. ↑ See the timeline on p.10 in Oganessian, Yu. Ts.; Utyonkov, V.; Lobanov, Yu.; Abdullin, F.; Polyakov, A.; Sagaidak, R.; Shirokovsky, I.; Tsyganov, Yu. (2006). »Evidence for Dark Matter« (PDF). Physical Review C. 74 (4): 044602. Bibcode:2006PhRvC..74d4602O. doi:10.1103/PhysRevC.74.044602. ISSN 0556-2813. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. februarja 2021. Pridobljeno 22. januarja 2022.
  6. ↑ »The Universe Adventure Hydrogen and Helium«. Lawrence Berkeley National Laboratory U.S. Department of Energy. 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2013.
  7. ↑ astro.soton.ac.uk (3. januar 2001). »Formation of the light elements«. University of Southampton. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2013.
  8. ↑ »How Stars Make Energy and New Elements« (PDF). Foothill College. 18. oktober 2006.
  9. ↑ 9,0 9,1 Dumé, B. (23. april 2003). »Bismuth breaks half-life record for alpha decay«. Physicsworld.com. Bristol, England: Institute of Physics. Pridobljeno 14. julija 2015.
  10. ↑ 10,0 10,1 de Marcillac, P.; Coron, N.; Dambier, G.; Leblanc, J.; Moalic, J-P (2003). »Experimental detection of alpha-particles from the radioactive decay of natural bismuth«. Nature. 422 (6934): 876–878. Bibcode:2003Natur.422..876D. doi:10.1038/nature01541. PMID 12712201.
  11. ↑ Sanderson, K. (17. oktober 2006). »Heaviest element made – again«. News@nature. doi:10.1038/news061016-4.
  12. ↑ Schewe, P.; Stein, B. (17. oktober 2000). »Elements 116 and 118 Are Discovered«. Physics News Update. American Institute of Physics. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2012. Pridobljeno 19. oktobra 2006.
  13. ↑ Glanz, J. (6. april 2010). »Scientists Discover Heavy New Element«. The New York Times.
  14. ↑ Oganessian, Yu. Ts.; Abdullin, F. Sh.; Bailey, P. D.; Benker, D. E.; Bennett, M. E.; in sod. (april 2010). »Synthesis of a New Element with Atomic Number Z=117«. Physical Review Letters. 104 (14): 142502. Bibcode:2010PhRvL.104n2502O. doi:10.1103/PhysRevLett.104.142502. PMID 20481935.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  15. ↑ »Technetium-99«. epa.gov. United States Environmental Protection Agency. Pridobljeno 26. februarja 2013. Javna domena Članek vsebuje besedilo iz tega vira, ki je v javni domeni.
  16. ↑ »Origins of Heavy Elements«. Harvard–Smithsonian Center for Astrophysics. Pridobljeno 26. februarja 2013.
  17. ↑ »Atomic Number and Mass Numbers«. ndt-ed.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. februarja 2014. Pridobljeno 17. februarja 2013.
  18. ↑ periodic.lanl.gov. »Periodic Table of Elements: LANL Carbon«. Los Alamos National Laboratory.
  19. ↑ Katsuya Yamada. »Atomic mass, isotopes, and mass number« (PDF). Los Angeles Pierce College. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. januarja 2014.
  20. ↑ »Pure element«. European Nuclear Society. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. junija 2017. Pridobljeno 13. avgusta 2013.
  21. ↑ Audi, G.; Kondev, F. G.; Wang, M.; Huang, W. J.; Naimi, S. (2017). »The NUBASE2016 evaluation of nuclear properties« (PDF). Chinese Physics C. 41 (3): 030001. Bibcode:2017ChPhC..41c0001A. doi:10.1088/1674-1137/41/3/030001.
  22. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  23. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3). Table 2, 3 combined; uncertainty removed. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  24. ↑ »Periodic Table – Royal Society of Chemistry«. www.rsc.org (v angleščini).
  25. ↑ »Online Etymology Dictionary«. etymonline.com (v angleščini).
  26. ↑ »Slovenski etimološki slovar (Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU)«. www.rsc.org.
  27. ↑ »Sinonimni slovar slovenskega jezika (Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU)«. www.rsc.org.
  28. ↑ »beryl«. Merriam-Webster. Arhivirano iz spletišča dne 9. oktobra 2013. Pridobljeno 27. januarja 2014.
  29. ↑ van der Krogt, Peter. »Wolframium Wolfram Tungsten«. Elementymology & Elements Multidict. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2010. Pridobljeno 11. marca 2010.
  30. ↑ Originally assessed as 0,7 by Pauling but never revised after other elements' electronegativities were updated for precision. Predicted to be higher than that of caesium.
  31. ↑ Konings, Rudy J.M.; Beneš, Ondrej. »The Thermodynamic Properties of the 𝑓-Elements and Their Compounds. I. The Lanthanide and Actinide Metals«. Journal of Physical and Chemical Reference Data. doi:10.1063/1.3474238.
  32. ↑ »Fermium«. RSC.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kemični_element&oldid=6284248«